Le kdo si ne želi urejenega vrta, s pokošeno travo, okrasnim grmičevjem in zeleno ograjo, ki skriva radovedne poglede sosedov ter zadržuje hrup in umazanijo? V kolikor iščete zasebnost ali pa le želite, da vaš vrt zaživi v vsem svojem sijaju, si omislite zeleno ograjo. Te so še vedno pogosta izbira, za katero se odločajo predvsem tisti, ki želijo občutek narave na svojem dvorišču. Če želite čimprejšnji končni izgled okolice, je primerna hitro rastoča živa meja, ki v kratkem času največ pridobijo na višini in košatosti. V nadaljevanju preberite, kakšne so prednosti zelene ograje, katere rastline za živo mejo so najbolj primerne in kako skrbeti zanje, da vam bodo služile celo življenje.
Zakaj izbrati zeleno ograjo?
Zelene ograje so vsa drevesa ali grmovnice, ki mejijo vašo posest. Lahko so nizke, ki le nakazujejo razmejitev, če pa želite zasebnost, pa boste pustili, da zelenje zraste do višine, ki zapira pogled. Zelene ograje ne samo, da izgledajo naravno in prijetno, pomembno vplivajo tudi na kakovost bivanja. Izbirate lahko med različnimi vrstami, z malo domišljije jih po želji lahko tudi kombinirate med seboj in ustvarite pravi mali arburetum. Razen obrezovanja ne potrebujejo veliko vzdrževanja, medtem ko je lesene ali kovinske ograje potrebno redno barvati, brusiti, cinkati, zamenjati posamezne dele ipd. Zaradi tega so zelene ograje na dolgi rok tudi cenovno ugodnejše, ob pravilnem vzdrževanju je lahko zelena ograja tudi ograja za življenje.
Katere prednosti in slabosti ima hitro rastoča živa meja?
Hitro rastoča živa meja je tista, ki se v zgodnjem obdobju hitro veča in širi ter v hitrejšem času doseže normalno višino. Ker se razrašča hitro, pomeni, da boste do zasebnosti prišli hitreje, za razliko od lesenih, aluminijastih ali kamnitih ograj pa bo taka zazelenitev vašemu dvorišču dala prijeten in naraven videz. Zelene grmovnice in drevesa poleg tega čistijo zrak in zadušijo hrup, ščitijo pa tudi pred vetrom. Prednost zelene ograje je tudi možnost prilagajanja višine, saj sami obrezujete na višino, ki jo želite imeti. Takšna zasaditev daje tudi več sence, z izbiro zimzelenega grmičevja pa boste imeli zeleno ograjo tudi pozimi.
Slabosti zelene ograje so predvsem vsakoletno vzdrževanje, nekatere enkrat, druge pa tudi večkrat na leto. Poleg tega se lahko zgodi, da zelenje napade bolezen ali zajedavci, zaradi katerega posamezna sadika odmre in jo je potrebno nadomestiti z novo. Pri nekoliko bolj invazivnih vrstah je potrebno tudi previdno ravnanje, saj se lahko hitro začnejo nenadzorovano razmnoževati.
Katere rastline za živo mejo so najboljše?
Za ozelenitev dvorišča obstaja veliko možnosti, vendar če se želite skriti pred radovednimi pogledi, hrupom ali umazanijo iz ulice, izberite takšne grmovnice, ki bodo v najkrajšem možnem času najbolj pridobile na velikosti, poleg tega pa bodo odporne na vremenske vplive in talno podlago.
Med najbolj primernim in priljubljenim je zagotovo lovorikovec, ki uspeva skoraj povsod, ne glede na zemljo, lego ali temperature. Veliki svetleči listi ustvarijo eleganten videz, zaradi košate razraščenosti pa je hitro rastoča živa meja lovorikovca primerna za zastiranje in zmanjševanje hrupa tako v mestih kot na podeželju. Je zimzeleni grm, ki se lahko v enem letu poveča med 30 in 60 cm.
Pogosta izbira so tudi ciprese. Največkrat se kot hitro rastoča živa meja uporablja smaragdna cipresa, ki ima lepo stožčasto obliko in ostane zelena tudi pozimi. Čeprav ne zahteva veliko dela z obrezovanjem, pa je veliko bolj dovzetna za bolezni.
Če vam nso všeč lovorikovci in cipresa, je odlična alternativa tisa. Gre za zimzelen iglavec, ki se lahko kosa z obema omenjenima. Primerna je za različne tipe tal in osončenost, ima pa tudi močno obnovitveno sposobnost. Odlična je za urbana okolja, saj dobro prenaša onesnažen zrak, zahteva pa nekoliko več vzdrževanja, vsaj dvakrat letno jo je treba obrezati.
Med listavci, ki so primerni kot zelena ograja, se velikokrat znajde navadni gaber, ki se lepo zlije z okolico in v enem letu pridobi med 40 do 60 cm višine. Če vas bodo v poletnih mesecih navduševali njegovi zeleni listi, pa bodo ti jeseni postali bronasti.
Skrb za zeleno ograjo
Primerjati, ali zelena ograja v primerjavi z drugimi oblikami zagraditve, zahteva več dela in pozornosti, je težko. V osnovi zelena ograja ne zahteva veliko dela, zahteva pa konstantno vzdrževanje, enkrat na leto. Je pa večja skrb potrebna na začetku, ko v zemljo posadimo sadike.
Pri novo posajenih sadikah sta prva dva tedna ključna. Na novo posajeno zelenje potrebuje redno zalivanje, najbolje vsak dan, saj lahko v nasprotnem primeru pride do šoka pri menjavi okolja. Priporočljivo je tudi zalivanje v radiju pol metra od sadike, saj zemlja veže vlago. V kolikor opazite suhe, povešene ali zvite liste, je zemlja presuha.
Številne zelene vrste so različno dovzetne za bolezni in škodljivce. Med najbolj hvaležne sicer sodi lovorikovec, vendar tudi ta ni odporen na bolezni. V kolikor na listih ali grmičevju opazite znake bolezni, se posvetujte z usposobljenimi strokovnjaki, ki bodo bolezen ali škodljivce prepoznali in ustrezno ukrepali.
