Varstvo pri delu je ena izmed osnov vsakega zaposlitvenega razmerja oziroma zakonska obveznost vsakega delodajalca. Tudi če smo zaposleni v podjetju, v katerem med opravljanjem aktivnosti ne prihaja pogosto do življenjsko ogroženih situacij, moramo biti seznanjeni s tem, kaj nas lahko ogroža ter kako lahko zaščitimo svoje zdravje. Tovrstno znanje pridobimo preko opravljanja izpitov, ki jih ponujajo različni izvajalci. Da bo zagotovljena strokovna varnost pri delu in varstvo pri delu, izberimo izvajalca na podlagi njegovega poznavanja in referenc. Več o tem, kaj vključuje izpit ter kdaj ga potrebujemo, poiščite na naslednji povezavi: https://www.projekt-varnost.si/varstvo-pri-delu-izpit
Kdaj potrebujemo izobraževanje za varnost pri delu?
Potrebujemo ga v več primerih, in sicer ko pričnemo z novo zaposlitvijo, kasneje pa tudi ob morebitni uvedbi novih tehnologij ali sredstev oziroma če pride do drugih sprememb, ki bi vplivale na varstvo pri delu, ali pa če bomo premeščeni. Tovrstno izobraževanje je prilagojeno vsakemu podjetju glede na njegovo dejavnost oziroma specifike. Na primer če so delavci v rednem stiku s kemikalijami oziroma škodljivimi snovmi ali če upravljajo s stroji ali težkimi predmeti, bodo imele vsebine več poudarka s teh področij, torej o tem, kakšna oblačila in opremo nositi in kako dvigovati in se gibati v takem okolju. Poleg zaposlenih pa morajo biti zaščitene tudi druge osebe, ki se gibljejo v takih prostorih, zato moramo dobro poznati predpise.
In ker do tveganj za zdravje prihaja tudi pri izrazito sedečem delu, na primer sem spada dolgoročen vpliv prisilne drže, se vsebine dotikajo tudi teh drugačnih vrst ogroženosti. Nekatera področja pa se nanašajo na splošno poznavanje, ne glede na to, kje smo zaposleni, na primer:
- ukrepanje v primeru požara oziroma poznavanje požarnega reda,
- zdrsi ali padci,
- psihosocialni dejavniki,
- neustrezne razmere v smislu temperature in osvetlitve,
- nasilje nad osebjem, mobbing in drugo.
S tem dobi celotna ekipa boljši vpogled v to, kakšno je pravilno ravnanje, obenem pa znajo tudi sami delavci ustrezno in ob pravem trenutku oceniti in opozoriti na različne spremembe, okvaro opreme ter neustrezne pogoje, da lahko vodje pravočasno ukrepajo. Izmed zgoraj naštetega spadajo psihosocialni dejavniki med posebej zapletene izzive, saj o občutkih stresa v službi poroča kar polovica Evropejcev. Vse več ljudi se počuti izgorelih in velikokrat gre za posledico prekomerne obremenitve, nejasno določenih vlog, šibke komunikacije, negotovosti, izostanka podpore vodstva in tako dalje. Dolgotrajen stres načenja tako psihično kot fizično zdravje, in sicer je pri slednjem potrebno še posebej izpostaviti srčno-žilna ter kostno-mišična obolenja. To vpliva tudi na uspešnost organizacij, saj bolniške odsotnosti oziroma zmanjšana učinkovitost veliko stanejo.
Strokovnjak za varnost pri delu v vsakem podjetju
V vsaki organizaciji mora biti določena oseba, ki ureja varstvo pri delu oziroma predstavlja osrednjega povezovalca in koordinatorja vseh tovrstnih izzivov, njene konkretne zadolžitve pa so naslednje:
- svetuje glede ustreznih sredstev in opreme,
- izvaja ocene tveganja,
- vrši notranji pregled nad ukrepi,
- pripravlja poročila,
- usposablja ostale uslužbence,
- izvršuje meritve temperature, osvetlitve, hrupa, prašnosti in tako dalje.
Da lahko organizacija učinkovito deluje, mora obstajati posluh za vse pobude in predloge rešitev na vseh straneh, kot tudi ustrezna implementacija, ki bo zadovoljiva za vse. Podjetje mora torej prepoznati vse možne grožnje in pripraviti pisno oceno tveganja za vsako pozicijo, kot tudi vpeljati ukrepe, s katerimi izniči rizične situacije.
Kakšne so izjeme?
Izjema obstaja v primeru, če smo samozaposleni in smo ocenili, da nismo izpostavljeni različnim rizikom. V tem primeru potrebujemo le oceno tveganja z izjavo, ne potrebujemo pa posebnega usposabljanja, niti preventivnega zdravstvenega pregleda.
Varstvo pri delu od doma oziroma na daljavo
Tudi če smo občasno aktivni od doma ali na drugem kraju, ki ni delodajalčev poslovni prostor, bomo morali upoštevati določene ukrepe za varnost pri delu. Resda ta vidik mnogokrat ni naslovljen s strani vodstva, ki ne pripravi dodatnih ukrepov, kar je pravzaprav prekršek, toda ugotavljanje rizikov in ogroženosti bi moralo potekati tudi v tem primeru. Nedavne izkušnje, ko je veliko zaposlenih zaradi razglašene epidemije moralo nenadoma ostati doma in opraviti naloge v domači pisarni, so nam pokazale, kako hitro se je včasih potrebno prilagoditi novim razmeram in kako v takih situacijah ostane premalo časa, da bi sledili zakonodaji. Te izkušnje so lahko dobra podlaga, da se nekoliko bolj naglasi tudi ta aspekt.
Naj bo strokovna varnost pri delu bistvenega pomena
Kot že navedeno na začetku, naj nam bo prioriteta pri izboru izvajalca za varnost pri delu njegovo poznavanje področja in ne na primer cena, zlasti če je možnosti za nesreče v našem okolju posebej veliko in potrebujemo temeljito podporo. Izvajalci usposabljanj za varstvo pri delu običajno vodijo izpite v treh stopnjah, in sicer:
- teoretični del,
- praktični del
- in na koncu tudi preizkus znanja, za katerega je določena meja uspešnosti.
Preverimo skupaj z njimi, kaj je smiselno vključiti, in se dogovorimo glede vseh morebitnih posebnosti. Tako bo varstvo pri delu lahko izpeljano na kakovosten in umesten način, ki bo prispeval k uspešnemu delovanju celotne ekipe in organizacije nasploh.