Depresija je ena izmed najpogostejših duševnih motenj sodobnega
sveta, ki prizadene 1 od 10 ljudi. Največkrat se kaže s telesnimi in razpoloženjskimi
simptomi ter povzroča spominske in druge težave v razmišljanju. Sicer pa bolezni
ne gre enačiti z občasnim občutkom brezvoljnosti, žalosti ali izčrpanosti.
Zanjo lahko zboli prav vsak, ne glede na starost, okolje in družbeni status. Največkrat
se depresija znaki odražajo na psihičnem počutju posameznika, nemalokrat jih
spremljajo tudi fizični simptomi. Simptom ni samo en, jih je več in so med
seboj povezani. V nadaljevanju preberite, kako pride do bolezni, kakšni so psihični
in fizični znaki depresije in kako si lahko pomagate pri reševanju le-te.
Kaj jo povzroča?
Vzrok ni vedno enostranski, temveč je velikokrat kombinacija različnih dejavnikov. Med najbolj običajne vzroke za nastanek sodijo:
- biokemična osnova: bolezen lahko povzročijo spremembe biokemičnih snovi v možganih, na primer nizke ravni dopamina, serotonina in noradrenalina. Nizke ravni povzročijo kemično neravnovesje v možganih, zaradi česar posameznik ne sprejema in nadzoruje svojih čustev, kot bi jih običajno.
- Genetika: zgodovina bolezni v družini pri posamezniku predstavlja večje tveganje za njen nastanek.
- Osebnost: pesimistični ljudje, posamezniki z nižjo samopodobo in nižjo toleranco do stresa imajo več možnosti za pojav bolezni.
- Težavni življenjski dogodki: pogosto se pojavi tudi pri ljudeh, ki jih spremljajo težke življenjske situacije, npr. zlorabe, nasilje … K razvoju lahko pripomorejo lahko tudi druge stresne okoliščine, npr. ločitev, smrt, finančne težave, sprememba okolja …
- Druge bolezni: možnost za nastanek bolezni se poveča ob prisotnosti drugih bolezni, na primer raka, bolezni srca in ožilja, sladkorni bolezni ipd.
- Določena stanja: k razvoju bolezni lahko prispeva tudi pomanjkanje določenih hranilnih snovi (npr. omega-3 maščobne kisline), družbena izolacija, travmatični dogodki v otroštvu, kronični stres, zloraba opojnih substanc, nespečnost in drugi prelomni življenjski dogodki.
Depresija znaki vam povedo marsikaj
Depresija znaki se kažejo na različne načine. Najpogostejši psihični pokazatelji na bolezen so:
- občutek nemoči in obupa, temačen pogled na stvari, vdanost v usodo, obup in občutek, da ničesar ni mogoče spremeniti;
- izguba zanimanja za vsakodnevne dejavnosti, ki so vam nekdaj prinašale veselje;
- nespečnost in slab spanec, izjemno dolg spanec in utrujenost;
- izguba fizične, čustvene in duševne energije, nezainteresiranost za osnovna vsakodnevna opravila;
- samosovraštvo zaradi slabe samopodobe, krivenje samega sebe, občutek nezaže lenosti in pogosto opravičevanje;
- nepredvidena in brezglava dejanja, npr. prekomerno zapravljanje, stave, zloraba opojnih sredstev;
- težave s koncentracijo in spominom.
Kakšni so fizični znaki depresije?
Poleg psihičnih so pogosti tudi fizični depresija znaki. Med najbolj pogostimi je hitra izguba ali pridobitev telesne teže za +/- 5 %. Pogosto se pojavijo tudi nepojasnjene bolečine v različnih delih telesa, npr. glavobol, bolečina v trebuhu, mišicah in sklepih … Marsikdo z boleznijo spremeni tudi svojo osebno higieno – manj tuširanja, neprijeten osebni vonj, zanemarjen zunanji izgled in podoba ipd.
Kako si pomagati?
Prvi korak k ozdravitvi je prepoznavanje simptomov in priznanje, da z vami ni vse vredu. Če med zgoraj omenjenimi depresija znaki vidite več vzporednic z vašim stanjem, je pomembno, da čimprej poiščete strokovno pomoč. Veliko ljudi zmotno meni, da se lahko sami lotijo obvladovanja bolezni, vendar temu ni tako. Bolezen ni odraz osebne šibkosti in se je žal ne da premagati samo z močjo volje. Pri njenem premagovanju veliko šteje tudi podpora bližnjih, s pomočjo svojega zdravnika in terapevta pa boste v majhnih korakih uspešno delali na izboljšanju počutja in stanja.
Zdravljenje je dolgotrajno in lahko traja več mesecev, tudi več let. Največkrat se bolezen premaguje s pomočjo psihoterapije, kjer se išče izvor takšnega stanja in išče razumevanje, zakaj se posameznik počuti tako kot se. Prezrta ali nezdravljena bolezen ne povzroča samo trpljenja in slabe volje bolnikom in njihovim bližnjim, temveč lahko tudi nazaduje in se sčasoma podaljšuje.