Vsakodnevna hoja v hrib je izjemno zdrav način vadbe, ki ne obremenjuje telesa pretirano in ga ne izpostavlja poškodbam. Najboljša stvar pri tem je to, da je odlična vadba za celo telo, čeprav morda sploh nimate občutka, da telovadite. Za marsikoga sprehod, ki vključuje kak vzpon, predstavlja vsakodnevno sprostitev, odklop od vsakdanjih skrbi in stresa ter čas, ki si ga vzame samo zase. Vse to kar izjemen vpliv na dobro počutje. Poleg psihičnih pa ima tudi številne fizične prednosti. Verjetno ste že slišali, da hoja v hrib kalorije kuri podobno kot pilates ali tek. Najboljše pri vsem pa je to, da se je lahko loti skoraj vsak – od otrok, mladine, odraslih do starejših, katerim velikokrat predstavlja najboljši način gibanja brez poškodb.
Vsakodnevna hoja v hrib in njene prednosti
Vsakodnevna hoja v hrib ima tudi številne fizične koristi. Z njo boste učvrstili mišice nog, zadnjice, hrbta, rok in trebuha, izboljšali mišični tonus in splošno fizično pripravljenost. Hoja poveča zmogljivost pljuč, pri njej pa lahko porabite več kalorij kot pri teku (odvisno od trajanja in dolžine, seveda). Poleg tega je odlična aktivnost za krepitev kardiovaskularnega sistema in še boljša za izgubo kilogramov na zdrav način. Čeprav je zahtevno, pa nas največja nagrada največkrat čaka na vrhu, kjer je ves trud in znoj poplačan s fantastičnimi razgledi.
Kako se je lotiti?
Morda se vam zdi nekoliko nenavadno, vendar tudi pri hribolazništvu se je najprej potrebno ogreti. To pomeni, da se nekaj minut razmigate s korakanjem po ravnem, razmigate gležnje, kolena in boke, morda naredite nekaj počepov, da ogrejete stegenske mišice in jih pripravite na hojo navkreber. Tako kot po vsaki vadbi je tudi po tej priporočljivo narediti raztezne vaje, kjer pretegnemo predvsem meča, stegna in mišice zadnje lože.
Pri pravilnem koraku po ravnem nas najprej potisne zadnjica. Stopamo tako, da nas v korak potisne zadnja noga. Pri hoji v hrib je drugače, korak mora biti počasnejši in krajši, v klanec pa nas potegne sprednja noga, ki je pokrčena. Telo naj bo vzvravnano, pri čemer so lahko v veliko pomoč pohodne palice. Z njihovo pomočjo boste aktivirali tudi mišice zgornjega dela telesa. Pri hoji navzdol je pomembno, kako stopate. Telo mora biti ravno, kolena pa rahlo pokrčena in nekoliko obrnjena navzven, saj tako aktivirate mišice sprednje in zadnje stegenske lože.
Najpogostejše napake
Prva napaka, ki jo ljudje počnejo, je, da v klanec stopajo z istim korakom kot po ravnem. Koraki naj bodo kratki, pri velikem naklonu boste morda celo imeli občutek, da stopicljate. S krajšim korakom boste res naredili več korakov, vendar boste manj obremenili mišice, kar pomeni, da ne boste tako hitro utrujeni.
V klancu nemalokrat srečamo ljudi, ki ne uporabljajo palic in se držijo čisto sključeno. S tem si zapirajo dihalne poti, privede pa lahko tudi do bolečin v hrbtu. Seveda se je priporočljivo nekoliko nagniti naprej, vendar ne preveč. Za pravilen položaj telesa, manj bolečin v hrbtu in lažje premagovanje naklona vedno uporabljajte pohodne palice, ki pa morajo biti nastavljene na pravilno višino. Ko jih držite v rokah, morate imeti komolec pokrčen za 90°. Pri hoji navzgor jih lahko za 10 cm skrajšate, pri hoji navzdol pa 10 cm podaljšate.
Ena izmed neobičajnih napak je tudi izbira terena. Premagovanje klancev hitro preide v gorništvo, kjer pa so poti veliko bolj zahtevne in nevarne ter poleg fizične pripravljenosti zahtevajo tudi psihično moč. Naj vam nekaj obiskov bližnjega hriba ne da divje ideje, da ste pripravljeni za vzpon na Triglav.
Ali hoja v hrib kalorije zbije?
Seveda, ena ura premagovanja klanca se lahko brez težav kosa z eno uro in pol vadbe v fitnesu. Tako da če veliko bolj uživate v naravi in svežem zraku, je vsakodnevna hoja v hrib odlična alternativa. Zaradi vsega dogajanja okrog sebe vam ta aktivnost ne bo dajala občutka utrujenosti, svež zrak pa vas bo napolnil z energijo.