Rak dojk (mammakarcinom) je najpogostejša oblika raka pri ženskah in predstavlja velik zdravstveni izziv. Ultrazvok dojk https://ultralab.si/ultrazvok-pregledi/ultrazvok-dojk je ena najpomembnejših preiskav za zgodnje odkrivanje bolezni, vključno z rakom, cistami, fibroadenoidi in drugi benignimi tumorji. Ultrazvok preiskava omogoča, da zdravniki podrobno pregledajo strukturo prsi in zaznajo morebitne nepravilnosti. Sama preiskava je neboleča, ki se jo svetuje ženskam vseh starosti, še posebej pa tistim, ki imajo večje prsi ali družinsko zgodovino raka. Prvi pregled je priporočljiv pri starosti 25. let ali ob pojavu neobičajnih znakov, redni pregledi pa po dopolnjenem 45. letu. Redni pregledi in zgodnje odkrivanje mammakarcinoma imajo namreč ključno vlogo pri uspešnem zdravljenju in ohranjanju zdravja žensk.
Pomembnost (samo)pregledovanja
Zgodnje odkrivanje mammakarcinoma je izjemnega pomena, saj omogoča hitrejše in bolj učinkovito zdravljenje. Ključno pri tem je redno samopregledovanje, po 45. letu pa tudi ultrazvok dojk, ki je ključno orodje za zgodnje odkrivanje različnih bolezni. Z zgodnjim odkrivanjem sprememb v prsnih tkivih je zdravljenje hitrejše, učinkoviteje in uspešnejše. Poleg raka pa UZ omogoča tudi odkrivanje benignih sprememb, kot so ciste, fibroadenoidi, lipomi in druge tvorbe. Te tvorbe so lahko povsem nenevarne, vendar pa lahko povzročajo nelagodje ali celo bolečino, zato je pomembno, da jih pravilno diagnosticiramo in po potrebi zdravimo.
Ultrazvok dojk se še posebej priporoča ženskam z gostejšim tkivom, kjer mamografija ni vedno zanesljiva. Gostejše tkivo lahko namreč oteži odkrivanje nepravilnosti z rentgenskimi metodami, zato je UZ pogosto najboljša izbira za to skupino žensk. Poleg tega gre za povsem varen postopek, ki ne uporablja sevanja.
Kdaj se odločiti za ultrazvok dojk?
UZ je priporočljiv za vse ženske, ne glede na starost, še posebej pa za tiste, ki imajo povečano tveganje za razvoj bolezni. To tveganje je večje pri ženskah z družinsko anamnezo raka, tistih, ki so nosilke genetskih mutacij BRCA1 in BRCA2, in ženskah, ki so bile izpostavljene hormonskim terapijam.
Prvi UZ dojk se običajno priporoča pri starosti 25 let ali prej, če se pojavijo simptomi, kot so zatrdline, bolečine ali spremembe v velikosti in obliki prsi. Ženske po 45. letu starosti naj redno opravljajo tako UZ kot mamografijo, saj kombinacija obeh metod omogoča najbolj zanesljivo odkrivanje bolezni. Poleg starostnih priporočil je UZ priporočljiv tudi pri nenadnih spremembah v prsih, kot so nenavadne zatrdline, izcedek iz bradavice, spremembe na koži ali bolečine, ki niso povezane z menstrualnim ciklom.
Kako poteka ultrazvok preiskava?
Ultrazvok dojk je enostaven, neboleč in varen postopek, ki traja približno 20 do 30 minut. Med njim ženska leži na hrbtu ali na boku, medtem ko zdravnik ali radiolog s posebno UZ sondo pregleduje tkivo na prsih. Sonda oddaja visokofrekvenčne zvočne valove, ki se odbijajo od tkiv in ustvarjajo sliko notranjosti na zaslonu. Sam postopek ne zahteva posebnih priprav, ženska pa lahko takoj po preiskavi nadaljuje s svojimi vsakodnevnimi dejavnostmi. UZ ne povzroča nikakršnega nelagodja, saj gre za neinvaziven postopek brez uporabe ionizirajočega sevanja. Ravno zaradi tega je postopek primeren tudi za pogoste preglede in preglede nosečnic.
Preiskava se opravlja pri zdravniku specialistu, ki rezultate oceni takoj in po potrebi predlaga dodatne preiskave ali zdravljenje. Pomembno je, da ženske redno obiskujejo preglede in sledijo navodilom zdravnika, saj lahko le tako pravočasno odkrijejo morebitne nepravilnosti. Čakalne dobe za UZ pri javnih ponudbnikih so različne do enega do več mesecev, pri zasebnih ambulantah pa 1 do 14 dni.
Kaj lahko zdravnik odkrije z UZ?
Ultrazvok dojk omogoča odkrivanje številnih sprememb in bolezni. Najpogosteje odkriva:
- ciste – votline, napolnjene s tekočino, ki so običajno benigne, vendar lahko povzročajo nelagodje ali bolečino;
- fibroadenomi – benigne tvorbe iz žleznega in vezivnega tkiva, ki so najpogostejše pri mladih ženskah;
- raka – sumljive tvorbe, ki lahko kažejo na maligno spremembo;
- lipome – benigne tumorje iz maščobnega tkiva, ki so običajno neboleči in neškodljivi;
- papilome – majhne benigne tvorbe, ki se nahajajo v mlečnih vodih in lahko povzročajo izcedek iz bradavice.
Če zdravnik v postopku odkrije sumljive spremembe, je naslednji korak običajno biopsija, pri kateri vzamejo vzorec tkiva za nadaljnjo analizo. Ob pozitivnem rezultatu biopsije, ki potrjuje prisotnost raka, sledi obravnava onkologa, ki pripravi načrt zdravljenja. Zdravljenje je odvisno od vrste mammakarcinoma in stadija bolezni ter vključuje kirurško odstranitev, kemoterapijo, radioterapijo ali hormonsko terapijo.
Mammakarcinom, najpogostejši rak pri ženskah
Rak prsi je najpogostejša maligna bolezen pri ženskah po vsem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je vsako leto diagnosticiranih več kot 2 milijona novih primerov. V Sloveniji je ta rak najpogostejši rak pri ženskah, s približno 1.300 novimi primeri letno.
Poleg raka so pogoste tudi benigne bolezni prsi, kot so ciste, fibroadenomi in mastopatija (spremembe v tkivu dojk, povezane s hormonskimi spremembami). Te bolezni so manj nevarne, vendar lahko povzročajo nelagodje in strah, zato je pomembno, da se vsaka sprememba pravočasno diagnosticira. Ženske z družinsko anamnezo raka na prsih ali jajčnikih ter genetskimi mutacijami so bolj izpostavljene tveganju za razvoj bolezni, zato je redno spremljanje zdravja z UZ, mamografijo in drugimi metodami ključnega pomena za zgodnje odkrivanje in uspešno zdravljenje.